Hladno stiskana olja – Oljarna Pečarič
V naši spletni trgovini najdete 19 različnih vrst olja Oljarne Pečarič. Velika večina olj je EKO, vsa pa so hladno stiskana. Oljarna Pečarič ima tako klasična, dobro poznana olja kor so:
EKO hladno stiskano olje pegastega badlja, EKO hladno stiskano sončnično olje,
EKO hladnosti stiskano olje iz lanenih semen, EKO hladno stiskano lešnikovo olje, EKO hladno stiskano makovo olje, EKO hladno stiskano mandljevo olje, EKO hladno stiskano arašidovo olje, orehovo EKO hladno stiskano olje, EKO hladno stiskano marelično olje.
Med njimi pa se znajdejo tudi malo manj poznana hladno stiskana olja: EKO hladno stiskano jedilno olje črne gorčice, EKO hladno stiskano olje črne kumine, EKO hladno stiskano olje črnega sezama,EKO hladno stiskano sezamovo olje, EKO hladno stiskano olje makadamije, hladno stiskano olje pistacije, EKO hladno stiskano šipkovo olje, EKO hladno stiskano svetlinovo olje, Hladno stiskano olje grozdnih peč.
Več o posameznem olju si lahko preberete na sami povezavi, ki je dodana za vsako olje in pelje direktno na produktno stran izdelka. Tam ga lahko tudi naročite.
Božena Križnik, Delo piše, da strokovnjaki svetujejo, naj zdrave (nenasičene) maščobe predstavljajo približno 25 do 30 odstotkov celotnega energetskega vnosa. V primeru, da jih bomo v organizem vnesli premalo, lahko pride do pomanjkanja v maščobah topnih vitaminov. Istočasno bo lahko moteno nastajanje hormonov. To dokazujejo raziskave med športno aktivnimi.
V nadaljevanju bomo opredelili osnove razlike med hladno stiskanimi in toplo stiskanimi olji. Tukaj pa je še posebna kategorija – deviško oljčno olje.
TOPLO STISKANO OLJE
Toplo stiskanje je tradicionalen postopke stiskanja olja. Pri toplem stiskanju oz. se semena mehansko in termično obdelujejo. Najprej se v valjčnem mlinu zmeljejo. Sledi mešanje z mešalcem, kjer jih umešajo z vodo (voda je tista, ki preprečuje, da bi se semena pri praženju zažgala, kar omogoča pridelavo 100% čistega olja).
Sledi praženje: v ponvah jih popražijo med 100°C in 110°C in na koncu stisnejo v stiskalnici. Tako pridobimo olje, ki ima značilno temno barvo in gostoto, močno diši ter je intenzivnejšega okusa.
Primer glede izkoristka za bučno olje: v tem primeru, potrebujemo v povprečju 3 kg bučnih semen za 1l bučnega olja. Izkoristek je tako okoli 100% boljši, če ga primerjamo s hladnim stiskanjem.
HLADNO STISKANO OLJE
Popolnoma drugačen je postopek hladnega stiskanja – semena oziroma surovine ne obdelujejo. Že samo ime nam pove, da so hladno stiskana olja vsa tista (razen oljčnega), kjer med predelavo temperatura ne presega 40 stopinj Celzija.
Hladno stiskana olja so povsem naravna. Značilno je namreč, da so postopki pridelave so zgolj mehanski. V praksi to pomeni, da ga predelujejo brez uporabe kemičnih sredstev. Od rafiniranih olj se razlikujejo po tem, da so bogata z aromami in z antioksidanti. Ti varujejo olje in tudi naše celice pred oksidacijskimi procesi.
Kot že rečeno surovine ne obdelujejo – ker pomeni da ni mletja, ni mešanja, ni segrevanja ali praženja. Temveč se s posebno stiskalnico iz celega semena samo iztisne olje. Ključna komponenta hladnega stiskanja je, da temperatura, ki nastaja zaradi pritiska v trenutku, ko stisnemo semena, ne presega 40°C. Hladno stiskano olje je svetlejše barve, ni tako gosto, kot toplo stiskano olje, vonja skoraj nima oz. je zelo nežen, okus pa je prav tako zelo blag. Pri bučnem olju je okus, kot da bi jedli surova bučna semena. Primer za bučno olje – izkoristek pri hladnem stiskanju je bistveno manjši, saj potrebujemo za 1l olja, vsaj 6 kg bučnih semen.
DEVIŠKO OLJČNO OLJE
Zdi se zanimivo poudariti, da je glede uporabe termina hladno stiskano najbolj rigorozna zakonodaja EU. Ta pravi, da o deviškem oljčnem olju govorimo le, če temperatura med predelavo ne presega 27 stopinj.
