Opis
Tončka Jankovič ustvarja z volno, lanom in konopljo. Materiale iz domačega okolja spoznava od otroštva, z njimi raste, išče uporabnost v njihovi novi pojavni obliki. Ustvarja v različnih tehnikah, blizu ji je predvsem pletenje, kvačkanje, polstenje ter šivanje.
Ovca je v Belokranjskem prostoru prisotna že stoletja. Njena ročno predelana volna je dopolnjevala doma narejena lanena in konopljina oblačila, saj je odličen naravni izolator, ki greje ter ščiti pred mrazom, lahko pa nas varuje tudi pred vročino.
Nekoč so volneni izdelki (nogavice, jope, kape, šali, rokavice, ogrinjala, obujki, kožuhi,…) odlično dopolnjevali lanena oblačila Belokranjcev. Pravijo da so ovce strigli dvakrat na leto: »ko hruške cvetijo in ko hruške medijo«. Oprano v Kolpi, posušeno, precofano ali pregrdašeno so predli v volneno nit ali polstili – v uporabne izdelke.
Božo Račič – Kume (1887-1980), učitelj, ravnatelj, pisatelj in zbiratelj različnega etnografskega materiala, je Belokranjce rad spomnil: »Čuda ôvac – čuda nôvac. Malo ôvac – malo nôvac.«
XXL volnena odeja je spletena iz 3 do 18 volnenih niti.
Nekoč bi bilo potratno toliko volne (2 do 8 kg) porabiti za eno odejo. Danes je takšna odeja prestižen in uporaben okras sedežne garniture in stanovanja.
