Opis
Belokranjske pisanice pozna cela Slovenija. V Beli krajini živi bogata tradicija barvanja in okraševanja velikonočnih jajc. Izjemne Belokranjke in rokodelke jih izdelujejo skozi vse leto, ne zgolj ob veliki noči, saj so namenjena obdarovanju in kot svojevrsten spominek. Tradicija izvira iz dela okoli Adlešičev ob Kolpi.
V teh krajih boste odkrili na poseben način krašena velikonočna jajca. Nekoč so pisanice mlada dekleta podarjala fantom kot izraz ljubezni ali razočaranja. Nanje so zapisale svoje misli in jih fantom predale na veliko soboto ali velikonočni ponedeljek, ko so je razvedelo, »koji koga rad ima«. Tako se namreč nadaljuje besedilo belokranjskega kola, ki so ga plesali ob predaji pirhov.
Ste vedeli, da najstarejše primerke belokranjskih pisanic hranijo v Belokranjskem muzeju in segajo v leto 1800? Kar nekaj Belokranjk še ohranja to tradicionalno izdelavo belokranjskih pisanic. Med njimi je tudi Vesna Veselič, prejemnica posebnega rokodelskega priznanja Art&Craft. Vesna Veselič iz vasi Marindol pri Adlešičih se tako ukvarja z izdelovanjem belokranjske pisanice in vezenjem na domače laneno platno.
Zakaj so adlešičke pisanice tako posebne?
Izdelava tako imenovanih adlešičkih pisanic je v Beli krajini poznana že cca. 150 let. Postopek izdelave takšne pisanice traja tudi do dve uri in pol. Adlešiške pisanice so v značilnih barvah – rdeči, beli in črni, z motivi Kolpe in krajev ob njej, srčkov in rožic. Tiste površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, zaščitijo z voskom. Pri pisanju nanje uporabljajo posebno pisalo, imenovano pisalka, belokranjski pisač ali cvek, pri katerem je na eni strani lesenega držala pločevinast lij, v katerega vložimo vosek, ki se stopi nad plamenom sveče. Tako popisana surova jajca so skuhali v naravnih barvilih, za večbarvna jajca so postopek ponavljali, barvali so od svetlejših do najtemnejših odtenkov. Na koncu so jih premazali s »špehom« ali oljem, da so se bolj svetila.
Belokranjska pisanica je v tem času postala vodilni izdelek domače obrti, turistični spominek in simbol Bele krajine. Niso edinstvene le kot spominek ali protokolarno darilo, ampak razveseljujejo tudi kot darilo na obiskih, rojstnih dnevih ali lepa gesta za VELIKO NOČ.
K temu pa je veliko pripomogel tudi Božo Račič – Kume, učitelj adlešiški šoli med leti 1919 – 1924, ki je sloves adlešiških pisanic ponesel po vsej Evropi – predvsem s sodelovanjem osnovnošolcev na priznani svetovni razstavi v Londonu.
Oglejte si predstavitev zgodovine, značilnosti in prikaz izdelovanja belokranjskih pisanic.
Na TV Golica sta ta del kulturne dediščine Bele krajine predstavili Vesna Veselič in Bernarda Kump.
“Sem Belokranjka iz vasi Marindol pri Adlešičih. Ukvarjam se z izdelovanjem belokranjske pisanice in vezenjem na domače laneno platno. Sem tudi aktivna članica KUD Božo Račič, ki se trudi ohranjati belokranjske ljudske običaje. Sem izdelovalka belokranjske pisanice, ki ohranjam ta stari način pisanja navadno na kokošje in gosje jajce že vrsto let, aktivno pa sem se začela ukvarjati leta 2000. Leta 2006 sem prejela certifikat Obrtne zbornice Slovenije za pisanico, belokranjske prtičke in košarice iz leskovega šibja. Pri delu vedno poskušam kombinirati izdelke med seboj, da dobim lep spominek ali poslovno darilo, ki predstavlja Belo krajino.” – Vesna Veselič v prispevku za Večer
