KOLESARSKA POT BELE KRAJINE
Kolesarka pot Bele krajine, vas bo vodila od ene znamenitosti do druge. Naložite si lahko tudi GPS datoteko, ki vas bo usmerjala po spodnjih navodilih:
OPIS POTI:
Kolesarska pot Bele krajine se začne pri gostilni ŠPEC– smer Vinica, približno 3 km iz Črnomlja.
Na začetku je asfaltna pot približno 3 km. Iz parkirišča zavijemo na glavno cesto in se spustimo do drugega odcepa, proti vasi TANČA GORA. Tam se dvignemo v vas, približno 2 km in nato preidemo na makadamsko podlago. Tu se začne tudi najzahtevnejši vzpon, saj se dvignemo na najvišjo nadmorsko višino 419,4 m. Sledi spust do vasi Zapudje, kjer si na začetku ustavimo pri vodnem zajetju, kjer se nam odpre prelep pogled na Belo krajino, Trdinov vrh, Plešivico in cerkev na Žežlju. Nato se spustimo mimo vaškega kala. Spustimo se cca 500m in zavijemo desno na Suhorsko polje. Skozi celotno polje se peljemo nad gladino vode, zato si ogledamo tudi urejeno vaško napajališče. Prečkamo glavno cesto in nadaljujemo po utrjeni poljski poti proti vasi Hrast pri Vinici. Tam si ogledamo največji vaški kal v Beli krajini – kal na Perudini. Premer kala znaša cca 100m. Za tem si ogledamo še kal Krešljivec, ki pa je manjši. Ta je bil v celoto obnovljen, saj ga je preraslo grmovje, obrobje pa je bilo zasuto z gradbenimi in komunalnimi odpadki. Pot nadaljujemo po delu lokalne ceste proti Bojancem približno 1km, nato zavijemo desno na makadam v smeri proti hribu Žeželj.
Pridemo do lovskega doma, kjer je bilo včasih strelišče ter naredimo daljši postanek. Med postankom uživamo v pogledu na najdaljšo slovensko riviero, reko Kolpo. Spustimo se v Vinico, kjer vidimo rojstno hišo pesnika Otona Župančiča. Pri cerkvi zavijemo desno in se odpravimo do Perudine (mimo kala, ki smo si ga ogledali) in sklenemo pentljo. Spustimo se v vas Hrast, nadaljujemo mimo cerkve sv. Roka in mimo vinogradov proti Belčjem Vrhu. Po tem delu poti poteka tudi uradna Župančičeva pot, ki je v celoti tudi označena. Župančičeva pot v večjem delu poteka skozi Krajinski park Lahinja.
Kolesarska pot Bele krajine se nadaljuje v Belčjem Vrhu na koncu vasi. Pri cerkvi, zavijemo zopet na desno in nadaljujemo pot skozi steljnike do Podloga. Ob prihodu na glavno cesto zavijemo proti vasi in si ogledamo lepo urejene glamping hiške, ki kar vabijo po počitku. Pot nato nadaljujemo proti vasi Golek. Pred vasjo opazimo vaški kal z lepo urejenim prostorom za piknike in druženja. Tu se ne zapeljemo skozi vas, ampak pot nadaljujemo mimo in po približno 300 m zavijemo na kolovozno pot proti Kvasici. Tu se priključimo na glavno cesti in naredimo še nekaj zadnjih metrov do našega izhodišča. Tukaj se tudi naš izlet konča.
Podatki o vožnji:
DOLŽINA: cca 45 km
VIŠINSKA RAZLIKA: 690,8 M
NAJNIŽJA TOČKA VOŽNJE: 142,9 M
NAJVIŠJA TOČKA: 419,4 M
PODLAGA: asfalt 10%, makadam 70 %, kolovoz 10 %, utrjena pot 10 %
TEŽAVNOST: kondicijsko zahtevna tura, vzpon V3, spust S3
SKUPNA TEŽAVNOST: 4
KOLESARSKA POT BELE KRAJINE
ZNAMENITOSTI NA POTI:
KAL ZAPUDJE
Kal se nahaja na jugozahodnem robu vasi in je od Dragatuša oddaljen približno 2 km v jugozahodni smeri. Njegov premer znaša približno 20-25 metrov, rob kala je betonski in sega 1 m visoko. Na vzhodnem robu kala se nahaja korito za živino, perišče ter vodnjak z vitlom. Kal se je nekoč napajal z izcednimi vodami s pobočja v zaledju kala, ki so vanj pritekale z makadamske poti.
Vir: Radio Odeon
KAL PERUDINA
Ta kal je največji v Beli Krajini. Urejen je bil že sredi 18. stoletja, vse do leta 1984 pa je služil kot vaško napajališče za živino ter tudi kopališče. Priljubljen kraj za ribičijo je tudi eno večjih mrestišč za navadno krastačo in dom več vrst kačjih pastirjev. Premer kala znaša cca 100m. Poleg močvirske sklednice sta kala domovanje in zatočišče številnih drugih rastlin in živali. Po ogroženosti izstopajo dvoživke, med vodnimi žuželkami več vrst kačjih pastirjev, med močvirnimi rastlinami pa velika zlatica in osnati biček. V obeh aktivnih kalih je bilo zabeleženih devet vrst dvoživk. Prevladujoče so krastače, v veliko manjši meri so prisotne rjave žabe (rosnica), redki pa so tudi pupki (veliki, navadni, alpski) in urhi.
Vir: Moja jezera
KAL KRŠELJIVEC
Ta spada med manjše kale. Glinena plast na dnu je bila poškodovana in neuspešno sanirana, zato je kal presušil. Bil je v celoto obnovljen saj ga je preraslo grmovje, obrobje pa je bilo zasuto z gradbenimi in komunalnimi odpadki.
Vir: Wetman
CERKEV NA ŽEŽLJU
Ljudje burnega 15. stoletja so pri žeželjski Mariji iskali zavetje in pomoč pred Turki. Okrog cerkve so postavili taborsko obzidje, kamor so se zatekali prebivalci Vinice in sosednjih vasi. Kako hudo je bilo takrat, pove že podatek, da so leta 1469 Turki odpeljali iz Bele krajine v sužnost 500 dečkov in deklic. Iz tistih časov se je ohranila zgodba, ki jo poznajo še po nekaterih slovenskih krajih. Ob turškem vpadu v belokranjske vasi so se ljudje zatekli na Žeželj. V notranjosti cerkve se srečamo z eno najlepših baročnih oprem, kar jih je na Slovenskem.
Vir: Kam.si
ŽUPANČIČEVA POT
Župančičeva pot je posvečena velikemu slovenskemu pesniku Otonu Župančiču. Pot povezuje kraje med pesnikovo rojstno Vinico in vasjo Dragatuš, kjer je pesnik preživel svoja otroška leta. Ob poti je zaznati značilnost belokranjske pokrajine, njene naravne in kulturne znamenitosti. Vsako leto je drugo soboto v mesecu juniju organiziran tradicionalni pohod od Dragatuša, po Krajinskem parku Lahinja skozi vasi Hrast in Perudina do Žežlja nad Vinico, po romarski poti na Golek, s ciljem v Vinici.
Vir: Gremoven
ROJSTNA HIŠA OTONA ŽUPANČIČA
Sredi Vinice stoji rojstna hiša pesnika Otona Župančiča, v njej je od leta 1951 urejena pesnikova spominska zbirka – njegova dela in dokumenti iz njegovega življenja. Prvotna hiša je sicer pogorela v velikem požaru leta 1888, pozneje pa so jo obnovili. Na razstavi se obiskovalci s fotografijami in dokumentarnim gradivom najprej seznanijo s pesnikovo družino, njegovim otroštvom in mladostjo. Tu je predstavljeno tudi kulturno in socialno okolje, v katerem je odraščal, zlasti je poudarjen problem izseljevanja v Beli krajini. Temu v naslednji sobi sledi kronološki pregled Župančičevega literarnega dela in drugega ustvarjanja, pregled izdanih in prevedenih del ter njegovih prevodov tujih del.
Vir: Občina Črnomelj
IZVIR LAHINJE
Izvir reke Lahinje je stalen in nikoli ne presuši, saj se v okoliškem podzemlju vedno zbere dovolj vode, ki se izlije na površje in polni strugo reke Lahinje. Izvir ima ime Zajem in je bil od nekdaj pomemben vir vode za okoliško prebivalstvo, o tem pa priča njegova urejenost. Je obzidan, ima stopnice in tudi vidno območje nekdanjega perišča. Poleg tega zelo vodnatega izvira je v tem območju še en izvir reke Lahinje, ki pa izvira zgolj 50 m višje v gozdnem zatrepu izpod strmega brega. Ta izvir je občasen, udeleženci pa so lahko jasno prepoznali njegov obstoj po suhi strugi, ki poteka v smeri glavnega izvira. Na tem območju naj bi nekoč stal grad. O tem naj bi pričale skale v bližini.
Vir: Tomaž Gorec