DOMAČ SLOVENSKI MED

Domači slovenski med lahko kupite tudi v naši spletni trgovini. Imamo To je kakovosten naraven med. Skoraj naravnost iz čebeljega panja. Za nas je pomembno, da mu čebelarji nič ne dodajo in da mu nič ne odvzamejo. Brez kemične obdelave. Pravijo mu tudi surov med.

Aktualno ponudbo medu v naši spletni trgovin si lahko ogledate tukaj na povezavi.

Belokranjski čebelarji

Na spletni strani društva čebelarjev Metlika si lahko ogledate seznam čebelarjev in njihovih panjev na povezavi tukaj. Tudi čebelarji iz Semiča imajo seznam svojih članov. Tukaj pa je povezava do spletne strani Čebelarskega društva Črnomelj.

Obsežen seznam slovenskih čebelarjev pa lahko najdete tukaj.

Kako med sploh nastane

Belokranjski čebelarji so nam povedali, da preden se med začne točiti, morajo preveriti, ali je med zrel. Kako pa vedo, kdaj je zrel in primeren za točenje? Ključna sta dva pogoja – prvi pogoj, da je med zrel je, da je pokrite vsaj 2/3 površine sata z voščenimi pokrovci (tako imenovano deviško satje). Drugi pogoj pa je, da če medeni sat stresamo, kapljice medu ne smejo padati iz celic.

Ko preverijo, da je domači med zrel, morajo čebelarji odvzeti sate iz medišča. Zrele sate iz medišča odvzamejo v lepem vremenu. Morajo poskrbeti za orodje, ki ga potrebujemo pri odvzemanju satov, kot so omelo, kadilnik, stroj za ometanje in sipalnik. Z ometalnikom odstranijo čebele, da se vrnejo nazaj v panj. Seveda poskrbijo tudi za čiste posode, kamor zlagajo sate, ki jih transportirajo v točilnico medu. Pomembno je upoštevanje pravila, da nikoli ne odvzemamo satov z zalego. Takisto ne uporabljamo preveč kadila, saj lahko preveč dima pusti v medu vonj po dimu.

Ko med transportirajo v točilnico, ne sme biti izpostavljen nobenim tveganjem. Higiensko stanje vozila in to, da satov ne odlagajo direktno na tla se nikakor ne sme pozabit. Posode pokrijejo in zaščitijo pred razno umazanijo ter prahom. Kot zanimivost je, da nekateri čebelarji točijo domači med tudi na licu mesta, kjer ga odvzamejo iz čebeljih panjev in imajo za ta namen izdelan transportni tovornjak, v katerem je urejena točilnica medu.

Ko so medeni sati končno doma, pa gredo veselo na delo. Domači med točijo v posebej namenjenemu prostoru – točilnica medu. Ta prostor je ločen od prostora s panji. Točilnica medu je urejen prostor, ki mora biti čist, svetel in mora imeti temperaturo med 25 °C in 30 °C. V točilnici je nujno preprečevati nastanek plesni na površinah in zagotoviti ustrezna umivalna mesta s tekočo toplo in hladno vodo. Poskrbeti je potrebno za prezračevanje prostora in za zaščito pred insekti. Pri točenju uporabijo določena orodja, kot so točilo, stojalo za odkrivanje satja, cedila, posode in vilice za odkrivanje satja.

Medeno satovje se zlaga na stojalo za odkrivanje satja. Z vilicami se odstranjuje voščene pokrovce. Odkrivanje mora potekati čim hitreje, da se domači med v satih ne ohladi.

Ko je odkrito satje  pripravljeno, ga vstavimo v točilo za med in točilo zaženemo. Ob vrtenju satov sila potisne med iz celic na rob točila, od koder med teče na dno točila. Med točenjem medu v tem prostoru ne opravljamo ničesar drugega, ne jemo, ne pijemo in med celotnim procesom nosimo čisto obleko ter pokrivalo za glavo.

Pomembno je, da po končanem točenju vračamo prazne sate nazaj v panj, kar navadno delamo proti večeru dneva, da ne povzročimo nepotrebnega ropa čebeljih družin. Moramo se zavedati, da smo s točenjem medu čebelam odvzeli nekaj hrane, ki je potrebna za preživetje čebelje družine. Če v času točenja medu ni paše, je čebele po točenju potrebno krmiti, da nam ne bodo stradale in umrle.

Precejanje nastopi prede začetkom polnjenja. Ko ga natočijo, namreč na videz ni povsem čist. Povsem naravno je, da so v njem lahko delčki propolisa, cvetnega prahu, čebeljega voska in tudi delci rastlin. Zato po končanem točenju med iz točila precedijo v posode za skladiščenje. Tako odstranijo vse nepotrebne delce. Precejanje poteka skozi grobo in fino cedilo.

Približno v 2 -3 dneh po točenju lahko priplavajo preostali drobni delci voska na površino medu. Delce v obliki pene je potrebno posneti, saj lahko vplivajo na aromo medu. Po potrebi se ta postopek ponovi čez nekaj dni. To je tudi zadnji korak, kjer na nekakšen način posegajo v domači med.

V zadnji fazi domači slovenski med v posodah za skladiščenje pretočijo v kozarce. Sedaj veste kako je zagotovljena končna kakovost domačega slovenskega medu.