BELOKRANJSKI STELJNIKI
Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina Bele krajine. Zaradi vse večje potrebe po kmetijskih površinah v preteklosti so nastali z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta in tako izoblikovali značilno kulturno krajino, po kateri je Bela krajina tekom zgodovine prepoznavna kot dežela belih brez in tudi zaradi steljnikov dobila ime pokrajine.
Območja, porasla z brezovim gozdom in podrastjo orlove praproti sodijo med najbolj prepoznavne naravne znamenitosti Bele krajine.
Belokranjci imenujemo te naravne pojave steljniki.
Kot bele lepotice se med steljniki dvigajo bele breze, ki še posebej zaznamujejo Belo krajino.
Belokranjski steljniki predstavljajo značilno belokranjsko kulturno krajino, a se — zaradi drugačnega načina kmetovanja kot nekoč — zaraščajo.
Belokranjski steljniki niso le značilnost kulturne krajine na jugovzhodnem koncu Slovenije, ampak so tudi zakladnica številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Kje?
Na poti iz Metlike proti Drašičem si je mogoče ogledati tipične belokranjske steljnike, kot kulturno krajino in sožitje med brezami in praprotjo.
Ob cesti je narejeno parkirišče s klopcama in mizo, kjer si lahko privoščite počitek in napašete oči. V okolici boste zagledali tudi pohodniške poti, katere peljejo proti bližnjemu hribu, Krašnjemu vrhu.
Bolje vzdrževane steljnike najdete v bližnjih vaseh; Slamna vas, Boldraž, Vinomer in v Drašiči, kjer še uporabljajo suho praprot za nastiljanje živin.
Če boste v Beli krajini se le odločite za ogled belokranjskih steljnikov. Ta naravna krajina vas bo navdušila!