Vinska klet Šuklje

Vinska klet Šuklje iz Bele krajine ima dolgoletno tradicijo. Njihovi predniki so se z vinogradništvom in vinarstvom začeli ukvarjati že daljnega leta 1895. Takrat je Matija Šuklje za 140 goldinarjev kupil hrib nad vasjo in na njem posadil prvo vinsko trto. Danes obdelujejo 5,5 hektarja vinogradov.

Vinska klet Šuklje prideluje vrhunska buteljčna vina, ki so plod naravi prijaznega vinogradništva in svetovnih izkušenj. Enologa Katja Šuklje in Guillaume Antalick, oba doktrorja vinogradništva in enologije, sta v šestih letih dela na univerzah v Južni Afriki in Avstraliji pridobila znanje in izkušnje, ki jih uporabljata pri pridelavi vin Vinske kleti Šturm. Filozofija, ki jo gojijo, sloni predvsem na spoštovanju lokalnega terrorija, narave in vinske trte.

Vinska klet Šukllje na turistični kmetiji za obiskovalce organizira strokovno vodene degustacije z ogledom vinske kleti, prav tako pa pripravijo pogostitve za vnaprej napovedane skupine do 60 ljudi.

Če bi kakovost terroirja Vinske kleti Šuklje ocenili le na podlagi ezoteričnih meril, povezanih z lepoto okoliške pokrajine, ni dvoma, da bi se njihovi vinogradi uvrstili v sam vrh svetovnih terroirjev. Ker pa sami močno verjamejo v znanost, lahko trdijo, da se njihovi terroirji odlični tudi zaradi fizikalno-kemijskih parametrov podnebja in tal.

Podnebje Bele krajine je subpanonsko s submediteranskim vplivom. Zime so mrzle in zasnežene in za poletja so značilni topli dnevi in ​​hladne noči. Ta pomembna termalna amplituda (do 20 °C) je značilnost, ki je skupna številnim vrhunskim terroirjem in omogoča, da grozdje doseže optimalno zrelost ter hkrati ohranja svežino. Letna količina padavin je med 1000–1100 mm. Zaradi vertikalne zasaditve vinogradov na strma pobočja, ki vsebujejo različne deleže gline in apnenca, je dostopnost vode vinski trti odlično regulirana.

Za vinograde skrbijo kakor za svoje vrtove, pravijo Šukljetovi. Ne uporabljajo herbicidov in kemičnih gnojil ter jih racionalno in preudarjeno ščitijo pred boleznimi z največjim obzirom do okolja. Njihove vinograde v večini krasijo zasajene rdeče sorte (70 %), kjer Modra frankinja predstavlja 90 %. Pri belih sortah so še vedno precej raznoliki, saj pridelujejo Sauvignon, Laški rizling, Renski rizling in Kerner.